Kamin predstavlja zelo praktični instrument za ogrevanje poljubno velikih prostorov. Primarno je kamin namenjen za ogrevanje bivalnih prostorov ali manjšega dela stanovanjskega poslopja, z le malo triki pa lahko ustrezen kamin postane osrednja ogrevalna naprava za celotno hišo. V tem primeru je bolj ustrezen večji vgradni kamin s sistemom za odvajanje toplote v druge predele hiše oziroma objekta. Dimniki, ki se povezujejo s kaminom, morajo ustrezati višjim standardom, saj kamini s funkcijo centralnega ogrevanja pri polni moči izpuščajo kar konkretno vroče izpušne pline, tako da morajo dimniki to prenesti.
V grobem ločimo dve vrsti sistemov za odvajanje toplote po hiši. Najbolj uveljavljen je vodni sistem, ki je primerljiv z navadnimi pečmi za centralno ogrevanje. V tem primeru se okoli kurišča vgradi izmenjevalec toplote z vodnimi cevmi, ki imajo veliko specifično površino za dober prenos toplote. Vodna napeljava nato ogreva sanitarno vodo v zalogovniku, lahko pa se jo napelje tudi po radiatorjih prek konvencionalnih vodnih črpalk.
Druga rešitev pa je ogrevanje z zračni jaški. V tem primeru je nujno potrebno na to misliti že ob izgradnji stanovanjskega objekta, saj so zračni jaški kot majhni dimniki in jih zelo težko naknadno vgradimo po celi hiši. Medij za izmenjevanje toplote je v tem primeru zrak. Prednost takega sistema je v tem, da se po začetku kurjenja oddaljeni prostori segrejejo bistveno hitreje, hkrati pa ne potrebujemo radiatorjev, kar lahko pomembno zmanjša stroške postavitve ogrevanja v novogradnji. Potrebujemo pa posebne zračne črpalke in relativno zahtevno umestitev zračnih jaškov v objekt. Unikatna kombinacija prednosti skupaj z zahtevno gradnjo je pripeljala do tega, da se za ogrevanje z zrakom odločajo predvsem v kombinaciji s klasično centralno vodno napeljavo. V tem primeru služi kamin kot osnovno ogrevanje za bivalno dnevno sobo, v sosednje in bližnje prostore so napeljani zračni jaški. Za ogrevanje bolj oddaljenih prostorov pa se uporabi klasične vodne radiatorje.
